Triglav (2864 mnm) je najvišji vrh Julijskih Alp in najvišji vrh Slovenije. Mnenja o nastanku in pomenu imena gore so deljena. Eni menijo, da se ime tri-glav nanaša na obliko gore, kot se jo vidi iz Bohinja. Drugi trdijo, da je gora poimenovana po staroslovanskem poganskem božanstvu Triglavu. Oblika gore ni izrazito trodelna, kakor jo lahko vidimo stilizirano na grbu. Od daleč lahko opazimo samo dvodelno zgradbo, kjer predstavlja drugi vrh Mali Triglav.

Triglav velja kot simbol slovenstva, nahaja se tudi na slovenskem grbu. Prvi, ki je Triglav opazil kot simbol slovenstva, je bil Jakob Aljaž. Prvič je prišel v Vrata leta 1883. Leta 1889 je prišel na Dovje za duhovnika in v tem času se je tudi povzpel na Triglav, ter se odločil, da bo ta vrh za vedno ostal slovenski. Za nekaj goldinarjev je vrh Triglava odkupil od dovške občine in se odločil, da bo na njem postavil majhen kovinski stolp, ki so ga odprli 7. avgusta 1895. Stolp in njegovo postavitev je sicer v celoti financiral sam Aljaž, kasneje pa ga je podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Istega leta je dal izklesati in opremiti tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom.

Prvi vzpon na Triglav se je 26. avgusta 1778 na pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju. Prvi ženski vzpon pa je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica v Vodnikovi koči. Njen oče Jože Škantar - Šest (*1809 †1891) je bil poznan bohinjski gorski vodnik.