Škocjanske jame so bile zaradi svojega izjemnega pomena za svetovno naravno dediščino leta 1986 vpisane v seznam pri Unescu. S tem je mednarodna strokovna javnost priznala izjemen pomen jam, kot enega izmed biserov na planetu Zemlji.

Škocjanske jame so najpomembnejši podzemeljski pojav na Krasu in v Sloveniji ter sodijo med najpomembnejše jame na svetu. Človeka je že od nekdaj privlačila soteska, na koncu katere Reka izginja v podzemlje, in skrivnostni jamski vhodi. Reka ponika pod skalno steno, vrh katere je vas Škocjan, ki je jamam tudi dala ime.

Arheološke raziskave dokazujejo, da človek biva v jamah in njihovi okolici že od davnine - od mezolitika, neolitika, bronaste in železne dobe prek antike in srednjega veka do danes, torej že več kot 5000 let. Najdbe na tem prostoru nam dokazujejo, da že v predzgodovinskih časih pomen Škocjanskih jam ni bil le lokalen, ampak najmanj regionalen. Na tem območju so se pričele tudi bazične raziskave krasa in kraških pojavov v 19. stol. Od tod izvirata mednarodna geomorfološka termina »kras« in »dolina«.