Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je največja slovenska knjižnica. Njeno glavno poslopje stoji v centru Ljubljane (Turjaška 1). Zaradi prostorske stiske pri hranjenju publikacij je leta 1987 stekel postopek za izgradnjo novega poslopja ob Aškerčevi cesti, imenovanega projekt UKL Univerzitetna knjižnica Ljubljana, ki pa se je zaradi pomanjkanja denarja zaustavil.

Knjižnica je bila zgrajena med leti 1936 in 1941, pred njo pa je na tem mestu stala poznorenesančna Auerspergova palača, ki jo je uničil potres leta 1895. Je največje Plečnikovo delo v Ljubljani, načrtovati ga je začel že leta 1927. Zgrajena je kot nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti. Zunanjost je zgrajena iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z bronastimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica (236 čitalniških sedežev), ki je visoka štiri nadstropja. Na vrhu glavnega stopnišča je tudi kip Primoža Trubarja, pionirja pisane slovenske besede. V notranjosti stavbe je vrsta lepih arhitekturnih podrobnosti, delno iz podpeškega marmorja, delno iz brona ali oplemenitenega lesa. Fasado ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa (delo kiparja Lojzeta Dolinarja, ki spominja na lik impresionista Riharda Jakopiča.

Kapacitete knjižnice so bile glede na površino 8.410 m2 predvidene za 240.000 enot knjižničnega gradiva. Ob knjižnici (Vegova ulica) stojijo kipi prvih slovenskih univerzitetnih profesorjev: Ivan Prijatelj, France Kidrič, Fran Ramovš in Rajko Nahtigal.
V letih 1989 in 1999 je arhitekt Marko Mušič obnovil zgradbo.