Fotografija: Karmen Rutar

Na mogočni strmi skali, ki se dviga 130 m nad ledeni�kim Blejskim jezerom, stoji simbol Bleda in Slovenije � Blejski grad. Podoba gradu nad jezerom z romantičnim otočkom in cerkvijo je tista blejska značilnost, ki je skozi stoletja postala prepoznavna doma in v svetu. Z razglednih teras gradu je izreden razgled na jezero z otokom, po de�eli z Lescami in Radovljico na dlani ter po goratem svetu Karavank in Julijskih Alp. Več kot tisoč let je minilo, bilo je 10. aprila leta 1004, odkar je v italijanskem Trentu nem�ki cesar Henrik II. podaril briksen�kemu �kofu Albuinu in njegovi �kofiji posest Bled na Kranjskem. Leta 1011 je cesar Henrik II. z novo darovnico Albuinovemu nasledniku Adalberonu podaril tudi grad na pečini (castellum Veldes), ki se v tej drugi darovnici prvič omenja v ohranjenih pisnih virih.

Fotografija: Karmen Rutar

Blejski grad je bil upravno sredi�če briksen�ke zemlji�ke posesti na Gorenjskem. V srednjeve�kih virih se ime Bleda omenja v nem�ki obliki Veldes. Blejski grad je po času omembe najstarej�i grad na Slovenskem. Grajska poslopja so razvr�čena ob spodnjem in zgornjem dvori�ču. O lepotah Bleda in gradu so glas �irili ugledni popotniki, med njimi tudi Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. Bled je s svojo ugodno strate�ko lego v vseh obdobjih zgodovine predstavljal pomembno prizori�če diplomatskih in protokolarnih srečanj na najvi�ji ravni. Mnogo najvidnej�ih dr�avnikov je obiskalo Blejski grad in u�ivalo v edinstvenem razgledu na okoli�ke lepote.