Narodna in univerzitetna knji�nica (kratica NUK) je največja slovenska knji�nica. Njeno glavno poslopje stoji v centru Ljubljane (Turja�ka 1). Zaradi prostorske stiske pri hranjenju publikacij je leta 1987 stekel postopek za izgradnjo novega poslopja ob A�kerčevi cesti, imenovanega projekt UKL Univerzitetna knji�nica Ljubljana, ki pa se je zaradi pomanjkanja denarja zaustavil.

Knji�nica je bila zgrajena med leti 1936 in 1941, pred njo pa je na tem mestu stala poznorenesančna Auerspergova palača, ki jo je uničil potres leta 1895. Je največje Plečnikovo delo v Ljubljani, načrtovati ga je začel �e leta 1927. Zgrajena je kot nepravilen pravokotnik s �tirimi �tirinadstropnimi trakti. Zunanjost je zgrajena iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z bronastimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega stopni�ča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica (236 čitalni�kih sede�ev), ki je visoka �tiri nadstropja. Na vrhu glavnega stopni�ča je tudi kip Primo�a Trubarja, pionirja pisane slovenske besede. V notranjosti stavbe je vrsta lepih arhitekturnih podrobnosti, delno iz podpe�kega marmorja, delno iz brona ali oplemenitenega lesa. Fasado ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa (delo kiparja Lojzeta Dolinarja, ki spominja na lik impresionista Riharda Jakopiča.

Kapacitete knji�nice so bile glede na povr�ino 8.410 m2 predvidene za 240.000 enot knji�ničnega gradiva. Ob knji�nici (Vegova ulica) stojijo kipi prvih slovenskih univerzitetnih profesorjev: Ivan Prijatelj, France Kidrič, Fran Ramov� in Rajko Nahtigal.

V letih 1989 in 1999 je arhitekt Marko Mu�ič obnovil zgradbo.