Fotografija: Karmen Rutar

Blejski otok je majhen otok sredi Blejskega jezera na katerem stoji baročna cerkev. Povr�ina otoka je 0.82 ha. Le�i v zahodnem delu jezera in sega 18 m nad jezersko gladino. Otok je rezultat tektonskega delovanja in predpleistocenske rečne erozije. V času poledenitve je ledeni�ko delovanje grič iz triasnega dolomita močno preoblikovalo, zni�alo in zaoblilo ter končno oblilo z jezersko vodo. Prvi znaki poselitve otoka segajo v mlaj�o kameno dobo - neolitik, vendar strokovnjaki domnevajo, da je bil otok takrat le začasna ribi�ka postojanka. Znaki prvih stavb segajo v 7. stoletje pr. n. �t., temlji prvega sveti�ča pa so iz 8. stoletja. Takrat so na otoku postavili cerkvico posvečeno Marijinemu rojstvu, ki pa je prvič pisno omenjena �ele leta 1185. Cerkev so prvič raz�irili briksen�ki �kofi, ki so leta 1004 blejsko posest dobili v dar od cesarja Henrika II.

Cerkev so kasneje �e nekajkrat prenovili, lata 1511 zaradi potresa, ki jo je skoraj povsem uničil. Največjo prenovo je cerkev do�ivela leta 1698, ko je dobila dana�njo baročno podobo. Tudi sicer je otok do�ivel največ sprememb prav v 17.stoletju, ko sta bila med drugim (leta 1655) zgrajena tudi znano stopni�če in kapelica Matere bo�je, ki ju je dal zgraditi tedanji oskrbnik cerkve Maks Petschacher. Poleg cerkve je danes na otoku �e nekaj drugih stavb. Na severni obali otoka je v kamnito bre�ino vkopana kapelica Lur�ke Matere bo�je, za cerkvijo stoji stavba namenjena oskrbnikom cerkve, na obali pa tudi manj�i svetilnik. Odlok o razglasitvi Blejskega otoka za kulturni spomenik dr�avnega pomena (Ur.l. RS, �t. 81/1999, 22/2002) je otok zavaroval in ga umestil na seznam kulturnih spomenikov Slovenije.