Natiskano od https://slovenija-zahod.city-map.si/city/db/700102012814/grad-snenik

Grad Sne�nik

Grad Sneďż˝nik stoji pod istoimensko goro Sneďż˝nik. Zgodovina gradu sega verjetno kar v 11. stoletje, ko so oblast nad Loďż˝ko dolino prevzeli oglejski patriarhi, ki so z gradnjo trdnjav ďż˝eleli zavarovati pomembne prometne poti. Takďż˝na pot je potekala tudi čez sneďż˝niďż˝ke gozdove proti Istri in Kvarnerju. Prvotno podobo gradu (takrat ďż˝e trdnjave) naj bi tako sestavljala dva vzporedna stolpa, povezana s hodnikom, obdajalo pa ju je visoko obzidje, okrog katerega je bil skopan ďż˝e globok obrambni jarek. Grad se v arhivskih virih prvič omenja leta 1269 v zvezi z gospodi Sneďż˝niďż˝kimi (Schnebergi), in sicer z navedbo Majnharda Sneďż˝niďż˝kega (Meynardus de Sneperch).

Fotografija: Wikipedia

Sneďż˝niďż˝kim so nato v 700 letni zgodovini na gradu sledili ďż˝e gospodje Rauberji, Lambergi, Eggenbergi, Auerspergi, Lichtenbergi idr., in ne nazadnje Schďż˝nburg-Waldenburgi. Grad stoji v bliďż˝ini nekdanje rimske postojanke v ďż˝marati, od koder so, v času zadnje kneďż˝je druďż˝ine Schďż˝nburg-Waldenburg (1853-1945), prenesli nagrobnike in jih vzidali v zidove v notranjosti gradu. V istem obdobju, torej v drugi polovici 19. stoletja, sta bili njegova notranjost in zunanjost močno predelani. Iz tega obdobja je večina grajskega pohiďż˝tva, prav tako grajski park z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga, ki se je tedaj začel uveljavljati tudi na Slovenskem. Osnovno kompozicijo oblikujejo ďż˝tirivrstni ter ďż˝tevilni dvovrstni kostanjevi in lipovi drevoredi ob poteh do gradu, med njimi so jase ter sprehajalne in jezdne poti. Tik ob gradu sta dve umetni jezerci, ki ju napajata izvira Obrh in Brezno.

Fotografija: Wikipedia

V letih 1867-1875 je v grajski pristavi delovala tudi prva slovenska gozdarska �ola, ki je vzgajala kadre za gospodarjenje z gozdovi, in katere pokrovitelj je bil tedanji lastnik gradu Jurij Sch�nburg-Waldenburg. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Sne�nik nacionalizirano in je kot lovska postojanka pripadlo dr�avnemu protokolu. Grad je od leta 1983 kot muzej dostopen tudi javnosti. Od 80. let prej�njega stoletja se na Gradu Sne�nik izvajjajo tudi �tevilne civilne poroke.

Grad je bil v obdobju od oktobra 2005 do junija 2008 tudi uspe�no prenovljen. Danes pa z gradom upravlje Narodni muzej Slovenije.

Mestne karte
Išèi