�ivalski svet na Barju
Izredna pestrost in raznolikost �ivalskega sveta na območju brezovi�ke občine je edinstvena v slovenskem in evropskem prostoru.
Gozdovi krimskega pobočja nudijo �ivljenski prostor jelenu(Cervus elaphus), srni (Capreolus capreolus), lisici (Vulpes vulpes), divjemu pra�iču (Sus scrofa), gamsu (Rupicapra rupicapra) in drugim gozdnim �ivalim.
Stalni prebivalci so tudi rjavi medved(Ursus arctos), ris (Lynx lynx) in volk (Canis lupus).
Ni�ji gozdnati predeli z gostim grmičevjem in Barje nudijo zatoči�če divjadi in �tevilnim drugim sesalcem iz roda rovk, netopirjev, zajcev, glodalcev ter zveri.
�e vedno je zelo �ivo izročilo polharstva, ki se v kra�kih gozdovih nad ju�nim delom Barja ohranja �e vrsto let.
Za ohranitev in nadzor nad divjadjo skrbita lovski dru�ini Brezovica in Rakitna.
Na Ljubljanskem barju gnezdi več kot sto vrst ptic,
od katerih jih veliko sodi med ogro�ene. Med njimi so črna �torklja (Ciconia nigra), ju�na lastovka (Falco naumanni), kosec (Crex crex), zadnja leta pa tu ponovno gnezdi tudi bela �torklja (Ciconia ciconia).
Barje le�i na kri�i�ču selitvenih poti ptičev; ob jesenski in spomladanski selitvi se tu pojavljajo �tevilne jate ptic pevk in ujede, ki sodijo med najbolj ogro�ene, kar Ljubljansko barje uvr�ča na seznam evropskih predelov, pomembnih za ptiče.
Obilje vode, predvsem pa obse�na mre�a odvodnih kanalov in jarkov z bogato razvito vodno vegetacijo so dom 48 vrstam �u�elk, med katerimi mnoge sodijo med ogro�ene.
Preplet različnih tipov tekočih in stoječih voda je izjemno pomemben za �tevilne dvo�ivke, med njimi hribskega urha (Bombina variegata), velikega pupka (Triturus carnifex), zeleno rego (Hyla arborea) in zeleno krastačo (Bufo viridis), pa tudi plazilce, med katerimi je pogosto mogoče videti močvirsko sklednico (Emys orbicularis). Vodni sistemi nudijo dom tudi vidri (Lutra lutra), ki se tu �e vedno pojavlja.
Vla�ne travnike naseljuje veliko �tevilo pisanih metuljev, kar 89 vrst, med drugimi srebrnolisi bisernik (Clossiana selene), močvirski pisanček (Melitaea diamina), močvirski cekinček (Lycaena dispar), stra�ničin mravlji�čar (Maculinea teleius), svi�čev mravlji�čar (Maculinea alcon), močvirski debeloglavec (Carcharodus flocciferus) in barjanski okarček (Coenonympha oedippus). Slednji sodi med sedem kritično ogro�enih vrst metuljev v Evropi.